Slovenski tekmovalni program

Profesionalizacija in poetičnost

Lani so program FeKK SLO zaznamovali filmi slovenskih študentov na mednarodnih filmskih akademijah, ki jih lahko opazimo tudi v letošnjem izboru (London Film School, National Film School of Ireland v Dublinu, Willem de Kooning Academy v Rotterdamu, praški FAMU), obenem pa je letošnji program dobro zastopan tudi s študenti slovenskih akademij: ljubljanske AGRFT in po nekaj letih spet tudi novogoriške AU. Že v navado nam je prišlo, da se slovenski film udeležuje najvidnejših evropskih festivalov in tudi v letih 2025 in 2026 ni bilo nič drugače: Cannes, Berlinale, Dresden, Stutgart, Dokufest Prizren, Montpellier so zavrteli tudi tokratne predstavnike FeKK SLO.

Skladno s povečano profesionalizacijo (filmi nastajajo v okoliščinah produkcijskih hiš in filmskih akademij) pa lahko opazimo, da se v primerjavi s preteklimi leti manjša trend neodvisnih (in v tokratnem primeru tudi eksperimentalnih) filmov, ki gradivo pridobivajo iz interneta in lastnih arhivskih posnetkov. Kljub temu pa se zdi, da skoraj vsako leto v sekciji FeKK SLO s svojo eksperimentalnostjo neki film ponudi povsem svež vidik uporabe in ustvarjanja na podlagi neskončnega arhiva, ki je internet.

Marsikateri film letošnjega izbora – tudi dobršen delež igranih – zaznamuje poetičnost. Ta ohlapni pojem bi lahko opredelili kot filmski lirizem, ki suspendira ritem napredujoče pripovednosti in ustvarja nekakšne vrtince občutij. Bodisi s hitro menjavo slogov; s podobo, ki obstoji in ki jo začne preplavljati zvočna kulisa; s sopostavitvami dialoških prizorov in impresij iz narave ali mestnih vedut; s pravljičnim obratom na naturalistično-razredno problematiko; z raztapljanjem človeškega v rastlinsko in živalsko; z barvito, igrivo in čezvrstno erotičnostjo sredi vesolja; s fragmenti vaških prigod; s fokusom na izraznost in težo, ki jo lahko nosi obraz, ki ne spregovori o tragediji; z lirično osebno izpovednostjo, ki je podoba ne fiksira v človeške akterje, ampak jo s slikovitimi prizori razširja v vseobsegajoče občutje; konec koncev tudi z internetnim materialom, ki ni podlaga za zastarelo ideološko kritiko, ampak je apropriiran na način, ki zopet opolnomoči občutje, ki je sicer na platformah z informacijskim overloadom in nasprotujočimi informacijami sistematično anestezirano. Poetičnost skratka kot tista strategija, ki naj zopet vrne v prvi plan občutje.

Standardni sta tudi spremljevalni sekciji. Glede na prevlado eksperimentalnih del – tudi v primeru igranih filmov – smo prvo poimenovali Eksperimenti in vandranja, kjer se zvrstijo različne generacije ustvarjalcev. Druga se ukvarja z boji v najširšem smislu, od obešenjaškega boja s smrtjo do boja proti nasilju in proti težakom kot tudi boja za ljubezen, zato ni preostalo drugega, kot da programu nadenemo ime Fajtamo dalje.

Letos se je na festival FeKK prijavilo 168 filmov. V tekmovalno sekcijo FeKK SLO smo jih sprejeli 17 in prav tako 17 v tematsko-pregledni program.

Oskar Ban Brejc, Matevž Jerman, Robert Kuret, Dora Trček