Mednarodni tekmovalni program

Druga evolucija, ki zaznamuje letošnji izbor in trende, ki jih lahko izluščimo iz prijavljenih filmov, pa je manj dorečena in oprijemljiva. Preobrazbe forme in vsebine kratkega filma širše regije se dogajajo vzporedno z vsakodnevnimi preobrazbami sveta, v katerem živimo. Demokratizacija filmskega medija je dobesedno spremenila sam medij: trende filmske forme vse očitneje narekuje kontent oziroma spletne vsebine, kjer se na novo izumlja scenaristični, režijski, igralski in vizualni filmski jezik. 

Obenem opažamo odmik od klasičnega narativnega filma. Zgodba kot mehanizem za raziskovanje moralno-filozofskih dilem v kratkem filmu postaja nekaj preživetega. Bolj kot dovršena dramaturška zasnova z rdečo nitjo, perečo tematiko ali jasnim sporočilom se zdi zanimivo življenje nekega prostora. Prostor ne kot kulisa, ampak kot polje, ki ga prečijo različni tokovi, ritmi in silnice, ki se med seboj križajo, trkajo, interagirajo ali se popolnoma obvozijo … V intimnih, kontemplativnih portretih ljudi in pokrajin filmarji še vedno razmišljajo o preteklosti in jo odsevajo v sedanjost, a je pomen teh refleksij zgrajen in izražen posredno, zaključki pa niso dokončni. Tudi v bolj »klasičnih« igranih filmih je prisotna razpršenost dogajanja, s katero se konflikti in dinamike tako namnožijo, da namesto fabrikacije motivov in naukov ponudijo nek kos življenja – segment prostora in časa; kot bi opazovali vrveče mravljišče.

Naj se za konec, kot veleva tradicija, ozremo še po številkah. Ogledali smo si skoraj 290 filmov, s čimer smo dosegli rekordno število od vpeljave prijavnin. Od teh se je v končni izbor prebilo 25 filmov.

Peter Cerovšek, Vanja Gajić, Robert Kuret, Anne Tassel