Preskoči na vsebino
en

Iz arhiva

Anatomija hrepenenja

Hrepenenje ni zgolj želja – je prostor med možnostjo in izgubo, med tem, kar smo, in tistim, kar manjka. Sanje so pogosto edini prostor, kjer nedosegljivo zaživi – a nikoli povsem. Zaradi močnega čustvenega naboja ter poživljajoče in hkrati frustrirajoče želje po uresničitvi je lahko izkušnja hrepenenja močan navdih za raznolike umetniške upodobitve. Izbor filmov v tokratni sekciji Slovenskega filmskega arhiva sega od eksperimentalnih vizij do mladostniških zgodb, v katerih sanje niso tolažba, temveč gorivo hrepenenja: večje kot so, močnejše postaja hrepenenje. Filmi, ki jih povezuje ta tematski lok, ne pripovedujejo zgolj o tem, kaj si želimo, temveč predvsem o tem, kako hrepenenje oblikuje naše občutenje in doživljanje sveta ter pogled nanj.

Barvita kompozicija prikazuje rdeče-črn vzorec, ki spominja na totemske ali plemenske motive, prekrit z nekaj belimi cvetovi v spodnjem delu. Po diagonali potekajo tanke linije, ki ustvarjajo občutek globine in prekrivanja.

Sanje

Vasko Pregelj, Jugoslavija, eksperimentalni, 1966, 7'

Portret narisane ženske z rjavimi lasmi in resnim izrazom, ob njej pa oblaček z napisom »Jaz bom ljubila tvoje srce«. V ozadju se vidi del postelje in omare iz iste sobe kot na prejšnji sliki.

Raste mi, raste

Tone Rački, Jugoslavija, animirani, eksperimentalni, 1970, 3'

Tri osebe hodijo po cesti, posneto od kolen navzdol, vse obute v temne čevlje. Posnetek je v črno-beli tehniki, kar mu daje dokumentarističen pridih.

Mladi levi

Jože Bevc, Jugoslavija, igrani, 1961, 11'