FeKK 2024: Zmagovalci

Med številnimi zanimivimi dokumentarnimi in eksperimentalnimi filmi v regionalnem programu FeKK BAL nas je močno pritegnila tema zapostavljenih pravic delavcev, predstavljena s pomočjo dovršenega vizualnega pristopa. Pogled na zlomljena telesa starejših moških in posledice neoliberalnega kapitalističnega sistema na posameznika izpostavlja pomanjkljivosti naše družbe. FeKK Grand Prix prejme film “Krila delavcev” režiserja Ilira Hasanaja.

Vizualna poezija, ki prefinjeno uporablja tehniko “cut-out” animacije, nas popelje v misli glavne junakinje, ki poskuša pobegniti iz najtemnejših delov svojega uma. Močan prvi profesionalni film nas je prepričal s popolno kombinacijo slike, zvoka in pripovedi. Najboljši film v slovenskem tekmovalnem programu je Tri tičice Zarje Menart.

Zelo osebna pripoved o prijateljstvu, intimnosti in težki bolezni nas je prepričala s svežim in brezkompromisnim filmskim pristopom. Iskren in očarljiv portret, ki se ne boji prikazati tako lepih kot tudi grdih plati življenja, je prejel posebno omembo v slovenskem tekmovalnem programu. Namenjena je filmu “Razcepljene konice” režiserke Hannah Koselj Marušič.

Ko stavek vedno znova ponavljamo, izgubi svoj pomen, in z naraščajočo napetostjo začnemo dvomiti o njegovi resničnosti. Nad portretirano družino se razprostira težak oblak – ali gre za dogovorjeno poroko? Ali je vpleteno družinsko nasilje? Vse te možnosti brutalno prekine prihod vojne na kosovsko podeželje. Nagrado FeKK BAL prejme Norika Sefa za film “Kot bolano rumena”.

Film, ki je napeta zgodba, pripovedovana z veliko gotovostjo, spretno kinematografijo in prepričljivimi igralskimi nastopi, uspešno ustvari napeto in klavstrofobično vzdušje na vlaku iz Beograda v Bar. Posebno omembo v tekmovalnem programu FeKK BAL je za silovit prikaz zadnjih trenutkov življenja Toma Buzova.

Kratki dokumentarec spretno navigira med dvema ravnema: na eni prikaže fascinanten karakter Boštjana Čadeža, ki ga spoznamo tako skozi zaupen odnos z režiserjem kot skozi njegov ustvarjalni miselni proces. Na drugi strani pa vidimo družbeno-kulturni vpliv Boštjanove igre Line Rider, ki je močno vplivala na številna življenja in zgradila skupnosti ljudi, tudi tistih, ki so po navadi marginalizirane. Gledljiva, humorna, hkrati pa čustvena filmska izkušnja.

Film prikazuje kompleksno migrantsko izkušnjo očeta samohranilca Vladimirja, ki s hčerko živi v Avstriji – od absurda birokratskih postopkov do vsakdanjega boja za preživetje. Lika ne spoznamo le kot šablonskega migranta, ampak tudi skozi intimen in igriv družinski odnos. Film se migrantske izkušnje loteva s humorjem in ironijo. Hčerino nedolžno sanjarjenje o potovanju na Tajsko trči ob kruto realnost, saj ju lahko le očetova samopoškodba reši pred izgonom iz države.