EFA: Kratkometražni nominiranci za evropske filmske nagrade 2023

Ključ do src občinstva

Kako torej vrednotiti oba izbora? Pri ESFAA je prvi »filter« strokovna žirija, ki kratke filme najprej sploh uvrsti na festival, na katerem nato občinstvo izbere svojega favorita, pri EFA pa ima žirija prvo in zadnjo besedo tako o izboru kot o zmagovalcu. Cilj obeh izborov je, da dosežeta čim širše občinstvo in mu ponudita vpogled v evropsko produkcijo kratkih filmov, razlikujeta pa se torej v tem, kdo izbira. Se to pozna tudi v samih izborih? Je v filmih, ki jih je izbralo občinstvo, moč zaznati tendence »crowdpleaserjev«, medtem ko med ljubljenci žirij prevladuje »višja« umetnost? Ali pa že format kratkega filma in občinstvo, ki jih ta forma privablja, izniči takšne dihotomije?

Deveterica filmov v izboru ESFAA se z raznolikimi pristopi loteva konkretnih osebnih izkušenj, prek katerih vsak film izpostavlja specifične tematike. Oba dokumentarna (Štorklje se vedno vrnejo domov in Živeti v divjem morju) in večina igranih filmov (Motherless Child, Skrivnostne pustolovščine Claude Conseil, Človeška narava in Kafana na Balkanu) se držijo klasičnega narativa, ki sledi vsakdanu posameznika_ce. Med igranimi tako vsebinsko kot formalno najbolj izstopa Hvala za potrpljenje!, ki je sestavljen iz enega samega posnetka fiksne kamere na mestnem avtobusu v Bruslju, na katerega vstopi Samuel, priseljenec iz Konga, in z lepim številom kletvic izraža svoje nezadovoljstvo nad Evropejci. Med napeto vožnjo pasivno nelagodje potnikov v kontrastu z glasnim izpostavljanjem krivic še izraziteje govori samo zase. Animirani film Nun or Never! s stilizirano risano animacijo in enostavno barvno paleto brez besed upodablja harmonijo skupnega življenja nun v samostanu, ki jo razburka mož pod zemljo. Eksperimentalni film Rob medtem prikazuje pot, ki jo mora stigmatizirani junak premagati, da se naposled spremeni v biser. Občinstva so izbrala filme, ki nagovarjajo kompleksne in težke tematike, na primer migracije, smrt, medosebne odnose in stiske LGBTQI+ oseb, ki so podane prek zgodb posameznic_kov, zaradi česar se gledalec_ka lažje identificira z liki in empatično vživi v zgodbo. To je po navadi eden ključnih elementov, ki film dela dostopen in všečen velikemu številu ljudi.

V izboru EFA skupna točka ni tako očitna. Žirije so izbrale filme, ki so drznejši v formi, narativni lok, ki je pri filmih izbora ESFAA očiten, pa pri nekaterih iz peterice popolnoma umanjka. Animirani film 27 in igrana Rože z drugega vrta ter Doživeto sanjarjenje o naših španskih počitnicah pripoved fragmentirajo, vanjo vnašajo prizore iz sanj, sploh pri zadnjem pa se zgodba že preliva v magični realizem. Pri obeh dokumentarnih filmih je narativnost minimalizirana – Aqueronte prikazuje prizore poti trajekta čez reko, med katero ujamemo drobce pogovorov med potniki, opazujemo pokrajino v megli, vsi prizori pa so premišljeno kadrirani in čudovito posneti, medtem ko se Hardly Working poslužuje popolnoma drugačnega pristopa. Film, ki ga je žirija izbrala za zmagovalca, opazuje NPCje in njihovo ponavljajočo se rutino v igri »Red Dead Redemption 2«, s tem pa ustvarjalci izpostavljajo vprašanje dela in konstruirane normalnosti, ki je posledica kapitalizma.

Kljub temu da izbor EFA formalno morda deluje »zahtevnejši« za povprečne gledalce_ke, so filmi tematsko blizu tistim iz izbora ESFAA, v katerem so občinstva sama pokazala, da jih ne glede na formo filma privlači predvsem osebna nota, ki jo prinesejo osebne zgodbe Te so v izboru EFA sicer bolj prikrite, vendar bodo pozorni_e gledalci_ke zaradi formalne igrivosti morda še toliko bolj nagovorjeni_e s strani filmov, ki v ospredje postavljajo skupnost in izkušnjo življenja v njej. Ravno v tej dinamiki med posameznikom in skupnostjo se morda skriva ključ do src občinstva – a naj bo zadnja beseda njihova. 

Tinkara Uršič Fratina

Projekcija bo opremljena s slovenskimi podnapisi za gluhe in naglušne.