EFA

Če se tema osme edicije festivala FeKK obrača k naravi ter perspektivam flore in favne, se letošnji izbor kratkometražcev Evropskih filmskih nagrad od nje precej oddaljuje. Tudi letos se avtorice in avtorji kratkih filmov obračajo k tematikam, ki se, zgodovinsko gledano, ciklično ponavljajo v človeški civilizaciji. Teme, ki jih filmi razgrinjajo pred nami, ne le opozarjajo na aktualno problematiko vojn, spolne identitete in človeške psihe, ampak tudi aktivno iščejo rešitve. Filmi jasno in neposredno rišejo podobe posledic globalnih sprememb, ki se nas lahko dotaknejo bodisi v družbenem pogledu ali pa na intimni ravni. Tako nam evropska produkcija najboljših kratkih filmov postreže z bogatim naborom dokumentarnih (Misija: Hebron, V teku besed, Stric Tudor, VO), igranih (Onkraj je dan, Marlon Brando, Dustin) in animiranih filmov (V primeru panike pritisnite ta gumb, Naravna smrt miši, Velikonočna jajca), ki s svojo filmsko poetiko spretno odkrivajo vse plasti in pasti človeštva.

V teku besed, Onkraj je dan in Misija: Hebron se zazirajo v vojne konflikte oziroma tragične in nepopravljive posledice opustošenja, ki ga ti puščajo za seboj. Obravnavane tematike se avtorice_ji lotevajo na različne načine – bodisi skozi (pol)fikcijo ali pa dokumentarno formo, kjer se na svojevrstne načine prepletajo glasovi pripovedovalcev, arhivski posnetki in drugi vizualni materiali. Pri tem velja izpostaviti V teku besed, eksperimentalni dokumentarec, ki v ospredje postavlja tri prevajalke in prevajalce Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Ti morajo kot sredstvo komunikacije med govorci in poslušalci ohranjati profesionalnost, nevtralnost in objektivnost, četudi jih pričevanja globoko prizadenejo; biti morajo prezentni, hkrati pa čustveno popolnoma odmaknjeni. To dokumentarec spretno orisuje z eksperimentalnimi posnetki, ki služijo kot vizualna podlaga glasovom prevajalcem in še bolj poudarjajo razkorak med globoko čustveno travmo ter sterilnostjo sodišča.

Filma Marlon Brando in Dustin sta v grenko-sladke odtenke odeti coming-of-age zgodbi o prijateljstvu, ljubezni, seksualnosti ter radostih in razočaranjih, ki jih prinašata doba odraščanja ter nerazumevanje posameznice_ka s strani okolice in bližnjih.

Močni avtorski glasovi zastopajo tudi kratkometražne animacije – V primeru panike pritisnite ta gumb, Naravna smrt miši ter Velikonočna jajca razmišljajo o medčloveških odnosih, introspekciji in spominu ter človekovem odnosu do sveta in načinih, na katere bi ga slehernik lahko izboljšal. Čeprav jim je morda skupna širša tematska osnova, pa se vsak izmed treh filmov lahko ponaša s sebi lastno, edinstveno vizualno krajino in narativnostjo.

Kot nekoliko izstopajoča filma bi lahko izpostavili VO ter Stric Tudor. Slednji spremlja avtoričino potovanje v hišo starih staršev, ki se začne kot prijetna impresija domačega okolja, a postopoma odkriva sloje globoke travme iz otroštva. VO pa je nekakšen eksperimentalni preplet dokumentarca in animacije, ki morda najbolje sovpada z letošnjo festivalsko temo. Prikazuje namreč preiskavo prometne nesreče s smrtnim izidom, v katero je bilo vpleteno samovozeče vozilo. Film tako z zanimivim tempom in rahlo distopičnim podtonom prevprašuje vlogo in zmožnosti umetne inteligence ter mejo med njenimi primanjkljaji in človeško napako.