Ali je vrag vzel šalo in zakaj je ni
Piše se leto 2018. Festival FeKK, ki je svojo pot začel iz nuje po primerni platformi za kratkometražno produkcijo in je produkcijsko temeljil predvsem na entuziazmu prismuknjene ekipe prijateljev filmoljubov, je po nekajletnih prizadevanjih v svoji 4. ediciji prvič postal resen festival. Resen predvsem v smislu produkcijskih sredstev, saj letos teče prvo leto, ko se je festival uvrstil v triletni programski razpis Slovenskega filmskega centra, kar pomeni tudi redna produkcijska sredstva, ki zagotavljajo izvedbo festivala za obdobje treh let. Če je bila drža festivala doslej izrecno sproščena in hudomušno nihilistična, je tokrat bržkone soočena s sladkim bremenom večje odgovornosti in drobnogleda širše zainteresirane javnosti.
To seveda ne pomeni, da se festival do svojega poslanstva pred tem ne bi odgovorno obnašal, ampak predvsem, da večja sredstva implicirajo tudi bolj ambiciozno produkcijo, nadaljnjo profesionalizacijo in seveda večjo odgovornost do filmov, njihovih avtorjev in občinstva. Pričakovanja so torej velika, tveganja visoka, a nemara je odgovornost do tega, da festival ostaja zvest dosedanji drži največja. Ravno poistovetenje občinstva in stroke z načinom delovanja in dikcije, ki jo je FeKK privzemal (v veliki meri tudi v odnosu do pogosto komično-deprastega stanja slovenske filmske krajine), mu je dajalo legitimnost za obstoj. Skratka, festival mora ostati zvest svoji izhodiščni zajebantski drži, da ne bi dejansko postal smešen, zajebavati pa se mora še naprej na skrajno resen način. Džaba.
Zdaj pa »resno«: tudi v četrto verjamemo, da je kratki film najbolj dostopna, demokratična, neomejena in vznemirljiva forma filmske umetnosti. Z digitalno revolucijo so produkcijska sredstva na dosegu roke, zaradi manjših finančnih tveganj so vmešavanja produkcij manjša, posledično je svoboda ustvarjanja in raziskovanja meja filmskega jezika večja. Kratki filmi gredo lahko torej dlje, globlje, bolj drzno, bolj eksperimentalno in pogumno od svojih celovečernih vrstnikov, ker so prosti ustaljene dikcije trga in pričakovanj.
Seveda so zato iz trga tudi povečini izključeni in tukaj nastopi FeKK. S festivalom si namreč prizadevamo gojiti platformo, ki bi kratkometražno produkcijo enakovredno postavljala na panteon filmskega ustvarjanja. Platformo, ki filmske ustvarjalce in njihova dela občinstvu predstavi v primerni luči, ki občinstvu in avtorjem omogoča širjenje obzorij, ponuja možnosti izobraževanja in povezovanja na mnogoterih ravneh ter kratki film približuje laičnemu pogledu.
Zatorej FeKK tudi letos prinaša pregledne tekmovalne programe domačih produkcij (FeKK SLO) in produkcij iz širšega sosedstva (FeKK YU), s katero nas povezujejo sorodni produkcijski pogoji, kultura, polpretekla zgodovina in odnos do aktualne družbene realnosti. Prav tako bo filmski program ponudil pregled najbolj kvalitetnih in nagrajenih evropskih kratkih filmov lanskega leta (EFA: Short Matters!), gostili bomo prestižni švicarski festival kratkega filma Internationale Kurzfilmtage Winterthur, nadaljevali bomo s predstavitvami kratkometražnih del velikih filmskih mojstrov (Hommage: Tsai Ming-liang), v kontekstu fokusa na aktivizem v filmu (FeKKtivizem) bomo prostor na platnu odstopili filmskemu obzorniku Nike Autor, filmom iz leta 1968 in svežim družbenokritičnim dokumentarcem Luksuz produkcije, pogled bomo znova obrnili tudi na vzhod s programom Vzhodno od raja, uvajamo pa tudi rubriko Fer FeKK s filmi, opremljeni s podnapisi za gluhe in naglušne osebe ter z avdiodeskripcijo za slepe in slabovidne, nikakor pa ne odstopamo od brskanja po zatohlih globočinah svetovnega spleta, iz katerih smo napaberkovali kup sijajnih bizarnosti za polnočne projekcije (FeKK Of), s sobotno matinejo pa ne zanemarjamo niti najmlajših in tistih, ki nam gre vse bolj na otročje (FeKKlinci).
Festival raste tudi v okvirih strokovnega programa ProFeKK, ki letos prinaša tri omizja, s katerimi kanimo v družbi strokovnjakov osvetliti: 1.) produkcijo virtualne resničnosti, 360-stopinjskih filmov in možnosti, ki jih ta novi medij odpira filmskemu jeziku, omizje pa bo dopolnil tudi prvi kurirani VR kino pri nas, ki se bo med festivalom odvijal v mali dvorani Kinodvora 2.) relacijo med filmsko kritiko in kuriranjem filmskih programov ter vprašanje, zakaj je dolžina filmov pomembna in zakaj bi ne smela biti 3.) načine in možnosti v distribuciji kratkih filmov. Ker za ošvrk vseh vsebin primanjkuje prostora, na tem mestu velja – kakopak – poudariti še zabavni program, ki bo z vsakodnevnimi zabavkami upravičil bakhantski sloves festivala.
Še zmeraj ostajamo zavezani široki dostopnosti vsebin in umeščanju umetniškega dela in diskurza v javni prostor, zato bo večina dogodkov za občinstvo brezplačnih.
In če drži teza, da kratke filme definirajo kreativni izbruhi in poskusi odseva tako lastnih notranjih svetov in bojev kot bojev v svetu okrog nas, da so kratkometražci lahko kontemplacije in poskusi definicij, pa tudi zgolj dokumenti zeitgeista ali poigravanja in preigravanja form in vsebin, jim FeKK ponuja platno ter poskuša v svoji zasnovi še enkrat znova odsevati vse omenjene kvalitete kratke forme.
Bolano bo.
Matevž Jerman, Peter Cerovšek