3. FeKK
Ker je število tri prvo pravljično število, bi nam težko kdorkoli oporekal, če tretjo edicijo FeKKa obravnavamo tudi kot prvo – in roko na srce, popolnoma poljubno – jubilejno. V tej luči pa se tako rekoč več kot spodobi ozreti nazaj ter pretehtati prehojeno pot in začrtane cilje. Razmeroma kratko obdobje obstoja festivala je bilo turbolentno, a zato nič manj zadovoljujoče. Upamo si namreč trditi, da je FeKK v tem času oral ledino ter našel svoje mesto v slovenski (in regionalni) filmski krajini, tako med občinstvom, kakor med avtorji in filmskimi profesionalci.
Če smo pred tremi leti še neumorno poudarjali, da na področju kratkega filma pri nas vlada manjko prave platforme, ki bi se dostojno posvetila kratki formi v njenih mnogoterih razsežnostih, lahko zdaj ocenjujemo, da so se razmere na tem področju vsaj do neke mere normalizirale. Poleg tedna FeKKa so redni različni dogodki posvečeni kratkometražni produkciji postali stalnica in se vrstijo skozi vse leto. Kratki meter svoje mesto seveda vse pogosteje najde tudi na drugih, večjih in manjših slovenskih festivalih, v Kinoteki in Kinodvoru, na noči kratkega filma 21. decembra pa tudi po Art kino mreži Slovenije. Redno se odvijata scenaristična delavnica Kratka scena in Euroconnection pitch za kratki film, obenem pa slednjega tudi občinstvo sprejema z rastočim zanimanjem in z zmeraj manjšimi predsodki.
Živahno dogajanje na tem področju je vsekakor pripeljalo do svojevrstne popularizacije kratkega filma, s čimer smo se približali prvemu od temeljnih ciljev, zadanih ob izvorni ediciji festivala. Dokaz je tudi število obiskovalcev, ki vsako leto raste in je letos (op. a. v času pisanja uvodnika je festival že za nami) doseglo nov vrh, se ustavilo pri 2.400 ter tako skoraj za tretjino preseglo število leta poprej.
Na tej točki se torej lahko osredotočimo na evalvacijo drugih, enako pomembnih ciljev, ki jih festival jemlje za svoj imperativ. Prikazovanje najboljših in najpomembnejših kratkih filmov, v tako sodobnih kot zgodovinsko- tematskih kontekstih, iskanje izvirnih avtorskih ali žanrskih izrazov ter raziskovanje širnih meja definicije tega, kar naj bi kratek film bil, je za vsak festival kratkega filma vsekakor primarno vodilo.
Poleg popularizacije kratkega filma pri občinstvu ter ustvarjanja relevantnega filmskega programa, tris naših najpomembnejših vodil zaokroža še prizadevanje za razvoj močne strokovne, izobraževalne, promocijske in koprodukcijske platforme, ki bi v Ljubljani ustvarila stičišče stroke, ki se ukvarja s kratkim filmom. V treh letih smo tako gostili okrog 60 gostov iz tujine, pove čini filmskih ustvarjalcev, pa tudi festivalskih direktorjev in selektorjev, predavateljev, producentov, študentov in drugih strokovnjakov. Izpeljanih je bilo ve č okroglih miz in delavnic, meet & greet ter izvedenih na ducate pogovorov z avtorji. Ena od posledic tega delovanja FeKKa so mednarodna sodelovanja in predstavljanja slovenskih filmov v tujini, nenazadnje pa lahko vsaj špekuliramo, da si FeKK bahavo lasti tudi vsaj delne zasluge za uvrstitev nekaterih slovenskih kratkih filmov na relevantne evropske festivale.
A reči še zdaleč niso rožnate in mantre o kronični finančni podhranjenosti tako FeKKa kot celotne filmske scene so vsem predobro znane ter hkrati skrajno resnične. Navkljub določenemu zadovoljstvu je prihodnost festivala negotova, saj je gverilski in ljubiteljski na čin produkcije na ambicioznem nivoju na dolgi rok preprosto nevzdržen.
O tem, da je bila ustanovitev festivala smiselna, priča že golo dejstvo, da na vsak celovečerni film samo v Sloveniji nastane na ducate kratkih filmov, avtorji slednjih pa so v zadnjih letih vse bolj v stiku z mednarodno produkcijo, kar se pozna tudi pri načinu razmišljanja in ustvarjanja, nenazadnje pa tudi pri uspehih in uvrstitvah na tuje festivale. Samo po sebi nagrajujoče je tudi vselej presenetljivo dobro vzdušje in odzivi občinstva, zasluge za to pa grejo prizadevni in prismuknjeni festivalski ekipi, prostovoljski brigadi, Kinoteki, Kinodvoru, SCCA, MSUM, Pritličju, ekipam Skateparka ROG in kluba Gromka ter mnogim drugim. Do naslednje magične številke!
Matevž Jerman