FeKK 2025: Zmagovalci

“Grand Prix podeljujemo portretu, ki se posveča dolgotrajnim posledicam vojne. Glavna junakinja nam dopušča, da doživimo njeno travmo, ne da bi ob tem pričakovala preproste rešitve. Nagrado prejme film Prekinitev ognja Jakoba Kreseja.”

Prekinitev ognja

“Za osupljiv umetniški izraz, presenetljive like in natančno izrisan svet podeljujemo nagrado filmu, ki se izogiba klišejem ter nas popelje v surovo, a estetsko zgodbo, ki nas opominja na neuklonljivo prisotnost narave. Nagrado prejme film Fačuk avtorice Maide Srabović.”

Fačuk

“Brez predsodkov nam film ponuja vpogled v zapleteni svet mlade romske deklice, ki si želi pobegniti tradicionalnim pričakovanjem. Kamera in igra ustvarjata izjemno pripovedno intenzivnost, ki se ohranja skozi ves film. Nagrado prejme film Kismet režiserja Žige Virca.”

Kismet

“Za spreten scenarij, ki ustvarja nežno srečanje med dvema osebama, podeljujemo posebno omembo filmu Grške marelice režiserja Jana Krevatina.”

Grške marelice

“Film Fačuk nas popelje v globoko verno podeželsko skupnost, kjer je rojstvo nezakonskega otroka smrtni greh. V središču zgodbe je lik matere, katere strah in ranljivost odražata tako osebni boj kot težo družbene sodbe. Z uporabo znanih ljudskih motivov in vizualnega sveta naivne umetnosti se zgodba razširi s pomočjo fantastične animacije, ki daje obliko neizrečenim čustvom in notranjim stanjem. Materino pot tragično zaključi njen samomor, vendar okoliška narava zdrži in se zdravi, kar ponuja subtilno, poetično zoperstavitev ciklu sramu in izključenosti znotraj skupnosti. Preplet tradicionalnih podob, izrazitega vizualnega jezika in intimne zgodbe dvigne film Fačuk nad lokalni kontekst ter ponuja širšo refleksijo o stigmatizaciji, izključenosti in odpornosti.”

Fačuk

“Film Mentor delikatno raziskuje mejo med performansom in resničnostjo ter hkrati postavlja vprašanja o zlorabi moči v umetniškem procesu – vprašanja, ki segajo daleč prek samega odra. Prostor, ki se začne kot prizorišče vaj, kjer vladata svoboda in ustvarjalnost, se postopoma spremeni v oder napetosti, manipulacije in konfrontacije. Osrednja vloga v zgodbi pripada Suzani Krevh, katere izvrstna igra filmu prinaša globino, ranljivost in moč, zaradi česar je njegov komentar o institucionalnih hierarhijah in umetniški avtoriteti še bolj odmeven. S svojo natančno dramaturgijo film ne preučuje le osebnih dinamik med učiteljem in učencem, temveč razmišlja tudi o družbenih strukturah, ki omogočajo zlorabo in molk, ter ponuja subtilno, a močno kritiko avtoritete, konformizma in skritih pritiskov znotraj kulturnih in izobraževalnih institucij.”

Mentor